Zgodba za navdih: Jonathan (avtizem)

 

Tokrat bi rada predstavila zgodbo dečka Jonathana, ki je pri 21-ih mesecih imel motnjo avtističnega spektra. Zgodbo, kako je Jonathan iz dečka, ki se je panično skrival pod stoli, postal deček, ki se lahko igra z drugimi otroki.

Predvsem bi rada predstavila čudovite spremembe, ki so se zgodile po nekaj tednih gibalnih terapij Nevrogibanja pri Anat Baniel. Rada bi ti pokazala, kakšne možnosti se odprejo otrokom z motnjami avtističnega spektra, ko terapije temeljijo na poznavanju delovanja možganov in gibanja človeškega telesa. Ko znanje in odnos terapevta omogočita, da otrokovi možgani ustvarijo precej bolj učinkovite povezave, ki mu nato omogočijo več socialnega stika in sproščenosti v telesu.

 

Kakšno je bilo stanje?

Jonathan je bil deček, s katerim je bilo zelo težko vzpostaviti očesni stik. Kadar sta ga starša poklicala po imenu, se sploh ni odzval. Le malo je jedel, večino hrane je zavračal. Bil je sramežljiv in tih. Ni se mogel igrati z drugimi otroki. Igral se je le s svojim bratom, a se nikoli ni postavil zase.

Kako je potekala terapija? Kaj se je dogajalo?

V videoposnetku je prikazano, kako je potekala prva terapija. Na začetku se je fant že ob manjšem dotiku močno zvijal nazaj. Po nekaj minutah pa se je Jonathan začel zanimati za dogajanje in ljudi okrog sebe. Z nekaj strahu in tudi radovednosti je začel opazovati, kaj Anat počne z njim. Po nekaj minutah se je fant še malo bolj sprostil in vzpostavil nekaj daljši očesni stik.

Kakšne so bile spremembe?

Na koncu videoposnetka Jonathanova mama pripoveduje o spremembah, ki so se zgodile po dveh tednih terapij Nevrogibanja.

Jonathan je začel več in bolje jesti. Ko ga pokličejo po imenu, se odzove in pride. Bistveno več očesnega stika lahko vzpostavijo z njim. Deček se veliko več izraža in govori. Predvsem pa se lahko igra z drugimi otroki. Pri igri z bratom se tudi postavi zase. Jonathan je postal povsem drugačen otrok.

 

Kaj pa pri nas?

V Sloveniji takšno znanje imajo tisti, ki so se šolali pri Anat Baniel ali pri Jeremyju Kraussu. Oba sta bila učenca pri Mosheju Feldenkraisu, ki je s svojim delom ogromno prispeval k razumevanju delovanja človeškega telesa in možganov.

 

Kontakti:

Nevrogibanje, Anat Baniel Method:
Špela Falatov

Jeremy Krauss Approach:
Nuša Romih
Nevenka Koprivšek
Petra Jeretina
Urška Potočnik
Tatjana Marolt
Tadeja Bečaj Žnidaršič

Odrasli pa lahko tudi pri drugih Feldenkrais učiteljih preiskusimo vadbo, pri kateri imamo možnost v svojem telesu občutiti, kako lahko enak gib izvedemo z manj napora (in posledično manj bolečin 🙂 ). Tako lahko dobimo zelo dober vpogled, kaj se dogaja v otrokovem telesu ob teh terapijah.

Pri nekaterih otrocih so spremembe lahko tako hitre kot pri tem fantku. Pri nekaterih so spremembe počasnejše. Vsak otrokov napredek je razlog za veselje in občudovanje, saj ga podpiramo na njegovi poti k čimvečji samostojnosti.

 

Morda te bo zanimalo tudi:

 

Avtorica prispevka: Laura Žižek Kulovec